Select Page

Prosti pretok delovne sile omogoča, da se delavci iz ene države članice lahko preselijo v drugo državo članico, da bi tam delali. Ideja oz. cilj prostega gibanja delavcev je, da bi se delavci iz držav članic z visoko stopnjo brezposelnosti ali nizkimi plačami preselili v države članice z nizko stopnjo nezaposlenosti ali višjimi plačami.

PES pri uporabi izraza »delavci držav članic« ne govori o tem, ali so tu mišljeni delavci, ki imajo državljanstvo ene države članice, ali pa se tu zraven prištevajo tudi državljani tretjih držav, ki živijo in opravljajo svoje delo v eni izmed držav članic.

To vprašanje je razrešila Uredba 1621/68, v kateri je jasno napisano, da prosto gibanje delavcev velja samo za tiste delavce, ki imajo državljanstvo EU .

Državljani tretjih držav ne uživajo pravic prostega gibanja delavcev tudi v primeru, če bivajo in delajo v eni izmed držav članic. Iz tega sledi, da ne smejo oditi v drugo državo članico in si tam poiskati zaposlitev. Ko se državljan tretje države odloči, da si bo poiskal zaposlitev v drugi državi članici, je ta povsem podrejen predpisom glede vstopa na ozemlje te druge države ter glede zaposlovanja tujcev, ki niso iz držav članic EU.

Državljanom tretjih držav pri iskanju zaposlitve in pri pridobivanju dovoljena za prebivanje ne pomaga niti to, da že prebivajo v eni izmed držav članic in da so bili tam že zaposleni. V tem primeru so v enakem položaju, kot če bi v drugo državo članico prihajali iz tretje države .