Select Page

O diskriminatornih ukrepih govorimo takrat, ko uvoženo blago ni v enakem položaju kot domači proizvodi, čeprav po objektivnih kriterijih razlikovanja ne bi smelo biti.

110 člen PDEU zapoveduje, da države članice ne smejo proizvoda, uvoženega iz druge države članice, obdavčiti bolj kot blaga, ki je izdelano doma. Enako mora biti tudi notranje davčno breme, zlasti davek na dodano vrednost (DDV) in trošarine.

Država članica mora iz tega razloga pri obdavčitvi uvoženega izdelka upoštevati tudi davke, ki so bili plačani v drugi državi članici

»Če oseba živi v Sloveniji, kupi osebni avtomobil v Italiji in ga uvozi v Slovenijo, je v nabavno ceno avtomobila načeloma vključen tudi italijanski DDV (IVA), ki znaša osemnajst odstotkov. Če bi bilo ob uvozu v Slovenijo treba plačati normalni slovenski DDV (dvajset odstotkov), bi bila to prepovedana davčna diskriminacija, ker je bil uvoženi avtomobil obdavčen s kar osemintrideset odstotnim DDV, medtem ko bi bilo treba pri nakupu v Sloveniji izdelanega avtomobila plačati le dvajset odstotni DDV. Slovenija mora torej upoštevati v Italiji plačan DDV in lahko zaračuna le razliko dveh odstotkov do višjega slovenskega DDV.«

Ta primer je naveden povsem teoretično, kajti EU pozna posebno ureditev glede obdavčevanja novih prevoznih sredstev. V resničnem primeru se avto obdavčuje po načelu namembe države. To pomeni, da če slovenska fizična oseba kupi novo prevozno sredstvo v tuji državi in ga pripelje v Slovenijo, plača DDV v Sloveniji in ne v državi, kjer je prevozno sredstvo kupila .

Države članice se morajo na podlagi člena 110 PDEU držati dveh različnih pravil. Na podlagi prvega pravila ne sme nobena izmed držav članic uvesti kakršnih koli posrednih ali neposrednih notranjih davkov na izdelke drugih držav članic, če so ti davki višji od posrednih ali neposrednih davkov, ki jih država članica uvede za enakovrstne domače izdelke.

Druga obveza za države članice pa pravi, da nobena država članica ne sme uvesti takih notranjih davkov na izdelke druge države članice, s katerimi bi posredno zaščitila druge izdelke.

Prvo pravilo jasno prepoveduje obdavčitev, ki je višja od domače, drugo pravilo pa temelji na zaščitnem učinku obdavčitve tujega izdelka, ne da bi obstajal kakšen jasen referenčni standard .