Select Page

»PDEU in tudi sekundarna zakonodaja pojma delavca ne opredeljujeta. V zadevi Hoekstra je Sodišče odločilo, da je ta pojem treba opredeliti v skladu s pravom EU in ne v skladu z nacionalnim pravom posameznih držav. Tako se je v odločbah Sodišča EU izoblikoval pojem delavca, za katerega je bistveno, da se delo opravlja v delovnem razmerju, ki ima ključne elemente:«

• opravljanje dela za drugega in po navodilih drugega(razmerje nadrejenosti in podrejenosti),

• ki traja neko določeno obdobje, in

• prejemanje plačila v zameno za delo.

3dman_eu / Pixabay

Delo ne sme biti obrobnega in pomožnega značaja in se mora opravljati učinkovito in pristno. V velikih primerih se ne ve, ali so ti pogoji izpolnjeni, še posebej takrat, ko delavec ne dela polnega delovnega časa ter za to dobiva tudi nižje plačilo od navadnega, in to ne zadostuje za stroške preživljanja, ali ko namesto plačila delavec dobiva dajatve v naravi, in tako naprej.

Sodišče ES je večkrat obravnavalo zgoraj naštete in njim podobne primere, zato jih lahko celotno razdelimo v več skupin:

• »part time« zaposlitev,

• nizko plačilo,

• dajatve v naravi,

• pripravništvo, staž in podobno,

• revalidacija,

• poklicni šport.

Sodišče je za kategorijo »Part time zaposlitev« oz. zaposlitev za krajši delovni čas odločilo, da se za delavca štejejo tudi osebe, ki so zaposlene za krajši delovni čas od polnega. Pri tem pa delavec za svoje opravljeno delo lahko dobiva tudi plačo, ki je manjša od predpisane.

V smislu določb o prostem pretoku blaga je delavec tudi tisti, ki prejema nizko plačilo ter ne zasluži dovolj za preživljanje in je odvisen od javnih virov. Država članica tako ne more odvzeti statusa delavca in pravic, ki iz njega izhajajo, lahko pa sprejme ukrepe, s katerim se delavcu onemogoči dostop do sredstev pomoči iz javnih virov. To lahko stori npr. takrat, ko ima delavec možnost, da se zaposli za polni delovni čas, vendar pa se namerno in brez utemeljenega razloga zaposli za krajši delovni čas.

Za delavca Sodišče EU šteje tudi delavca, ki prejema dajatve v naravi. Tako je v zadevi Steymann štelo za delavca tudi osebo, ki je živela v verski skupnosti in zanjo opravljala delo, v zameno pa je dobivala hrano, stanovanje in majhno žepnino.

V tem primeru so se dajatve štele kot nadomestilo za delo, ki ga je oseba opravljala . Pravice iz prostega pretoka delavcev pa uživajo tudi pripravniki oz. stažisti, čeprav opravljajo delo le nekaj ur na teden in prejemajo bistveno nižje plačilo od običajne plače.

Delavec, ki prostovoljno pusti zaposlitev zato, da začne redni študij, je še vedno delavec v smislu PDEU v primeru, da je študij povezan z delom, ki ga je opravljal. Tudi v primeru povezanega študija je treba upoštevati namen dela, ki ga je oseba prej opravljala. Če je šlo za delo, ki je bilo podrejeno poznejšemu študiju, ima takšna oseba le nekakšen omejen status delavca .

Za delavce v smislu PDEU se štejejo tudi poklicni in pol poklicni športniki, če to dejavnost izvršujejo kot svojo storitev