Select Page

Capri23auto / Pixabay

Vsak delavec ima v okviru EU pravico, da odide v drugo državo članico z namenom iskanja dela, se tam zaposli in si najde prebivališče. Iskalci zaposlitve lahko v drugi državi članici bivajo praviloma do šest mesecev.

V primeru, da v tem času ne najdejo zaposlitve, ima država članica pravico, da jih izžene.

Migracijske pravice natančneje opredeljuje Direktiva 2004/38 o pravici državljanov EU in njihovih družinskih članov do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic. Svobodo gibanja delavcev in njihovih družin dela Direktiva manj zapleteno s tem, da odpravlja omejitve, in natančno določa, kaj vse je treba urediti pred vstopom v državo članico. Direktiva velja samo za tiste delavce, ki so državljani držav članic, člani delavčeve družine pa so lahko tudi državljani tretjih držav.

Dolžnost domače države članice je, da svojim državljanom omogoča pravico, da z osebnim dokumentom ali potnim listom zapustijo domačo državo ter se zaposlijo in bivajo v drugi državi članici. Delavcu ob zapustitvi države ni treba imeti izstopnega vizuma .

Beseda migracija je latinskega porekla in pomeni selitev. Ved, ki preučujejo migracije, je veliko, prav tako pa definicij .

Migrant je človek, ki živi v državi ali okolju, v katerem ni rojen, migracije pa so dogodki, selitve med različnimi vrstami okolja (mesta, podeželja) ali med nacionalnimi enotami .

Mednarodne migracije so ena izmed posebnih oblik samega pojma migracije. Beseda migracije je sestavljena iz pojma emigracij in imigracij. Pojem emigracije povezujemo z izseljevanjem ljudi iz njihove izvorne države v imigrantsko državo, medtem ko imigracije pomenijo trajni prihod (priseljevanje) v imigrantsko družbo.

Značilnost mednarodnih migracij je, da migranti prestopijo državno mejo inse preselijo v tujino. Posameznik mora v tujini ostati več kot eno leto, da dobi »status« imigranta, ker ga je drugače težko ločiti od drugih skupin prebivalcev, kot so turisti, obiskovalci, sezonski delavci in podobo.

Organizacija združenih narodov (OZN) opredeljuje imigranta kot posameznika, ki je vstopil v državo z namenom, da bo tam bival vsaj leto dni, medtem ko je po definiciji emigrant posameznik, ki je bil leto dni odsoten oz. je bivalv drugi državi.

Migracije se delijo na :

• stalne in začasne selitve (kriterij razlikovanja je sprememba stalnega oz. običajnega prebivališča);

• primarne, sekundarne in povratne selitve (selitve iz rojstnega kraja je primarna, vse ostalo so sekundarne);

• ruralne in urbane (selitve med vaškimi in mestnimi naselji);

• posamične skupne (individualne in kolektivne);

• prostovoljne in prisilne;

• invazije (masovni vdor proti volji prebivalstva nekega območja) in infiltracije (postopno in načrtno priseljevanje, ki traja daljše časovno obdobje)