Select Page

»pojem državljanstvo se v osnovi navezuje na ozemeljsko celovitost narave. Z evropskim državljanstvom se kaže dvojna narava pravice do prostega gibanja oseb, in sicer ekonomska ter politična. Odnos državljanov članic EU se vzpostavlja prek nacionalnih držav članic, torej je evropsko državljanstvo zgrajeno na nacionalnem državljanstvu. Izziv, ki ga prinaša, je enakost in enako obravnavanje vseh državljanov držav članic«.

Evropsko državljanstvo je svojo podobo skozi zgodovino dobivalo na podlagi pogodb. Še posebej nas je s pojmom »evropskega državljana« leta 1992 seznanila Maastrichtska pogodba.

Že pred letom 1992 so prebivalci Evropske skupnosti kot državljani Skupnosti sicer že uživali nekatere pravice, kot so pravica do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic ali pravica do zaposlitve v javnem sektorju, če ni šlo za opravljanje dela organa oblasti.

Maastrichtska pogodba pa je s pojmom državljanstva EU pravice državljanov še izrazito poglobila, saj priznava pravico do glasovanja in izvolitve na evropskih in občinskih volitvah, pravico do diplomatske in konzularne zaščite v državah nečlanicah EU, kjer vsak državljan EU lahko uživa enake intervencije s strani predstavnikov drugih držav članic kot diplomati z njihovim državljanstvom.

Maastrichtska pogodba pa je za državljane opredelila še dve pomembni novosti, in sicer pravico do peticije, ustanovila pa je tudi funkcijo varuha človekovih pravic (European Parliament, 2004). Vsaka oseba, ki ima državljanstvo ene od držav članic, je državljan Unije. Državljanstvo EU dopolnjuje državljanstvo v državah članicah in ga ne nadomešča. Državljani Unije uživajo pravice, ki so jim dodeljene s pogodbo, in imajo dolžnosti, ki jih le-ta tudi določa.

Pomen državljanstva Unije leži v dejstvu, da imajo državljani Unije po zakonodaji Skupnosti resnične pravice.

Temeljne pravice, ki jih državljanstvo v drugem delu Pogodbe ES določa, so (MVA, 2012):

• svoboda gibanja in pravica do prebivanja na ozemlju držav članic,

• pravica voliti in biti izvoljen za poslanca na volitvah za evropski parlament in na občinskih volitvah v državi članici, kjer ima državljan stalno prebivališče,

• pravica do diplomatske in konzularne zaščite,

• pravica nasloviti peticijo na evropski parlament in

• pravica obrniti se na varuha človekovih pravic